EU birokracija in slovenski organi so zapovedali, da vam moramo povedati, da morate vedeti, da na naši spletni strani uporabljamo piškotke! Ja, imamo jih, pa tudi napolitanke in tiramisu. Lahko pa pridete tudi k nam na toplo mleko in Domačico ali pa mamin štrudl.

Če ostanete na naši strani, pomeni, da ste obveščeni in se s tem strinjate (če ne, pa si pojdite po piškotke drugam, v trgovino recimo).

Mimogrede, lačni otroci v Afriki nimajo piškotkov!!!!

Ugrizni in nadaljuj...


Renault Formula Ltd Whiteways Technical Centre Enstone,
Chipping Norton
Oxfordshire OX7 4EE
Velika Britanija
Telefon: + 44 1608 678 000
Fax: + 44 1608 678 800
www.lotusf1team.com

Dirkalnik: R.S.11 Motor: R.E.17


8
Romain
Grosjean
13
Pastor
Maldonado

Direktor: Gerard Lopez
Športni direktor: Frederico Gastaldi
Tehnični direktor: Nick Chester
Glavni dizajner: Tim Densham

Konstruktorski naslovi: 0
Dirkaški naslovi: 0
Število dirk: 58

Zmage: 2
Prva zmaga: VN Avstralije 2012
Zadnja zmaga: -
Število točk: 0

Pole positioni: 0
Prvi pole: -
Zadnji pole: -
Najhitrejši krogi: 5


V formuli ena se je francoski koncern prvič pojavil leta 1977, širše gledano pa je zgodovina Renaultovega udejstvovanja v dirkanju mnogo daljša. Leta 1898, pri vsega dvajsetih letih, je Louis Renault De Dion-Boutonov tricikel predelal v štirikolesnik, vanj vgradil sploh prvi menjalnik na svetu in na božični večer je začudenim prijateljem dokazal, da lahko z vozilom premaga klanec s 13-stopinjskim naklonom. Naslednje leto sta njegova brata, Marcel in Fernand, ustanovila družinsko podjetje Renault, ki se je v svet avtomobilizma prebijalo prav s pomočjo dirkanja. Louis in Marcel sta se še istega leta začela udeleževati dirk, ki so potekale med večjimi mesti, najprej od Pariza do Trouvilla, pa potem Pariz-Bordeaux, Pariz-Ostend, Pariz-Berlin, takrat najpomembnejša dirka pa je potekala od Pariza do Dunaja. Brata Renault sta z revolucionarnim avtomobilom nizala zmage, kar je bila najboljša možna reklama, avtomobili so se prodajali in podjetje je raslo. Leta 1903 je družino Renault prizadela velika tragedija – na dirki od Pariza do Madrida se je ubil Marcel, kar je Louisa zelo prizadelo in zato nikdar več ni dirkal, tako da so barve Renaulta od takrat naprej branili profesionalni dirkači. Prvo dirko za veliko nagrado so organizirali leta 1906 v bližini Le Mansa, zmagal pa je Madžar Ferenc Szisz z Renaultom s trinajstlitrskim motorjem.

Kasneje je Renault dirkanje potisnil na stranski tir, po drugi svetovni vojni, ko je bilo podjetje že v državni lasti, pa se je vrnil, a ne na cestne dirke, temveč v reli. Odločitev je bila pravilna, leta 1948 je na dirki po Mont Ventouxu na prvih petih mestih končalo pet Renaultov 4CV, enako je bilo tudi na slovitem reliju v Monte Carlu. Leta 1951 je prirejeni Renault 4CV zmagal v svoji kategoriji na 24 ur Le Mansa, tega leta pa so v podjetju ustanovili tudi tako imenovani tekmovalni oddelek, ki se je kasneje preimenoval v Renault Sport.  V reliju je Renaulta 4CV zelo uspešno zamenjal Renault Dauphine, ki je osvojil kar nekaj naslovov, potem pa so se Francozi začeli počasi ozirati proti formuli ena.

Pisalo se je leto 1976, ko je Renault ustanovil oddelek za motošport (Renault Sport), vodilni stolček pa so zaupali nekdanjemu dirkaču Gerardu Larrussu. Januarja naslednje leto so naznanili prihod v formulo ena – projekt je vodil Jean-Claude Guenard – junija pa so stekla prva testiranja. 16. julija 1977 je francoski dirkač Jean Pierre Jabouille na štartno vrsto v Silverstonu zapeljal prvi Renaultov dirkalnik formule ena.
V paddocku so mu zaradi značilne oblike nadeli ime rumeni čajnik, sicer pa je večjo pozornost vzbujal njegov motor. To je bil šestvaljni 1.5-litrski agregat s turbinskim polnjenjem – prvi turbo motor v formuli ena. Konkurenca te revolucionarne in drzne poteze ni jemala prav resno, še toliko manj, ko je Jabouille na prvi dirki po vsega šestnajstih krogih odstopil. V prvi sezoni je Jabouille nastopil na štirih dirkah in štirikrat je odstopil. Tudi naslednja sezona je bila popoln polom, Renault je še vedno dirkal le z enim dirkalnikom, ki pa je prišel samo štirikrat v cilj, točke pa so bile še vedno nedosegljive. Leta 1979 pa je konkurenca obnemela.

Jabouille je na veliki nagradi Francije v Dijonu Renaultu priboril prvo zmago. Slavil je pred Gillesom Villeneuvom v ferrariju in Renejem Arnouxom v drugem renaultu. Zvezda v obliki romba je bila rojena, konkurenca pa je kmalu spoznala, da je turbo motor prava rešitev. Leta 1980 je Renault dosegel tri zmage, vse bližje pa je bil tudi prvi naslov. Pridirkal naj bi ga Alain Prost, a mu na koncu vendarle ni uspelo. Leta 1983 se mu je izmuznil za vsega dve točki.

Prost se je nato preselil k McLarnu, rezultati so šli le še navzdol in Renault je leta 1985 oznanil, da se umika iz formule ena. Ligieru, Tyrrellu in Lotusu so sicer še eno sezono dobavljali motorje – z Lotus Renaultom je Ayrton Senna dosegel celo štiri zmage, eno je dodal še De Angelis – nato pa so se Francozi povsem umaknili iz kraljice avtomobilizma. A ne za dolgo, že leta 1988 so oznanili, da se vračajo, tokrat z desetvaljnikom in v navezi z Williamsom. Prva zmaga je prišla že v prvi sezoni sodelovanja, na veliki nagradi Kanade jo je osvojil Thierry Boutsen.

Sledila so zlata oziroma Renaultova devetdeseta. Nigel Mansell se je leta 1992 z devetimi zmagami sprehodil do prvega naslova, naslednje leto je z Williams Renaultom slavil Alain Prost, leta 1994 pa je bila krona rezervirana za Ayrtona Senno. Račune mu je prekrižala tragična nesreča, Damon Hill pa je na zadnji dirki v Adelaidi na nesrečen in tudi sumljiv način izgubil boj z Michaelom Schumacherjem v Benetton Fordu. Naslednje leto je Nemec uspeh ponovil, a takrat že z Benetton Renaultom. Za njim so se razvrstili Hill, Coulthard in Herbert – vsi z Renaultovimi motorji. Naslednji dve leti je s Hillom in Villeneuvom spet kraljeval Williams, nato pa se je Renault spet umaknil, s šestimi naslovi med konstruktorji in dirkači na svojem računu.

Umaknili so se torej na vrhuncu slave, a spet le začasno. Začele so se priprave na nov projekt, na vrnitev z lastnim dirkalnikom. Prvi novodobni Renaultov dirkalnik je luč sveta ugledal leta 2002, ob njegovi predstavitvi pa je karizmatični Flavio Briatore predstavil tudi jasen cilj – vrh 2005. Šasije sicer izdelujejo v nekdanji Benettonovi tovarni v Enstonu, motorji pa še naprej nastajajo v Viry-Chatillonu, dvajset kilometrov južno od Pariza, kjer se je Renault Sport naselil že leta 1976, od leta 1992 pa je tamkajšnji tehnološki center, v katerem je danes zaposlenih 250 ljudi, namenjen izključno razvoju motorjev za formulo ena. Tudi tokrat so postregli z revolucionarno rešitvijo, z izjemno širokim, 110-stopinjskim kotom med valji. Leta 2003 je prišel prvi uspeh, zmaga Alonsa na veliki nagradi Madžarske, kljub temu pa so prešibak motor, ki je povzročal preveč vibracij, opustili. Njegovega idejnega očeta Jeana-Jacquesa Hisa so odslovili, vrnil pa se je Bernard Dudot in z njim preverjeni 72-stopinjski kot, s katerim je Renault zmagoval v devetdesetih.

2005

Na predstavitvi dirkalnika za sezono 2005 so bili Francozi še previdni, napovedovali so preboj na drugo mesto, kmalu pa se je izkazalo, da so sestavili najboljši paket, ravno dovolj hiter in vzdržljiv, da so premagali vso svetovno konkurenco, prvič v zgodovini s svojim dirkalnikom. V Bahrajnu je Fernando Alonso osvojil stoto zmago z Renaultovim motorjem, v Braziliji je osvojil naslov, skupaj s Fisichello pa je Renaultu priboril še konstruktorski naslov. Tako kot so napovedali - leta 2005.

2006

Tudi leto 2006 je bilo Renaultovo leto, čeprav točkovno niso uživali take prednosti kot leto poprej. So se pa Alonsu izpolnile sanje, saj je naslov osvojil v dvoboju z Michaelom Schumacherjem, ki se je nato umaknil iz karavane formule 1 in se po treh sezonah zopet vrnil. Renault tudi to leto osvoji konstruktorski naslov. Vendar pa je Alonso po končani sezoni odšel k McLarnu, na njegovo mesto pa je prišel finski novinec Heikki Kovalainen.

2007

Sledila je sezona, ki se je pri Renaultu verjetno ne bodo kaj radi spominjali. Od rok jim ni šlo praktično nič in edine stopničke v sezoni je privozil Kovalainen z drugim mestom na razmočenem Fujiju na Japonskem. Pri Renaultu so bili verjetno prav srečni, da se je sezona končala in da se v moštvo po sporu v McLarnu vrača Fernando Alonso.

2008

Prav Španec naj bi bil tisti, ki zna francosko ekipo prilagoditi svojemu ritmu. Leto se je vseeno za Francoze začelo povprečno. Ferrari in McLaren sta bila na prvih dirkah neulovljiva, pri Renaultu pa so največ problemov zopet imeli s pnevmatikami japonskega proizvajalca, ki nikakor niso našle skupnega jezika z dirkalnikom. Na sredi sezone je bilo končno zaznati pomik naprej, a tako želenih stopničk ni in ni bilo, dokler ni nekoliko presenetljivo Nelson Piquet na dirki v Nemčiji prišel na tretje mesto. Dvig forme je kasneje kronal še Alonso z zmagama v Singapurju pod lučmi in na Japonskem, leto pa so tako končali na četrtem mestu med konstruktorji. Prav ta zmaga v Singapurju je dobila epilog v letu 2009, ko je Nelson Piquet priznal, da je bila njegova nesreča v Singapurju, ki je na stezo priklicala varnostni avto in pomaknila Alonsa v ospredje, načrtovana, saj naj bi v nasprotnem primeru dobil odpoved v ekipi, ker ni dosegal dovolj dobrih rezultatov. Ta afera je sredi sezone 2009 odnesla tako šefa ekipe Flavia Briatoreja kot tehničnega direktorja Pata Symondsa.

2009

V sezono 2009 so Francozi vstopili previdno, velikih napovedi ni bilo, so bile pa želje dosti večje od pričakovanj. Renault je s formo zelo nihal, Alonso je odvisno od dirke nizal mesta na robu točk, medtem ko je imel Nelson Piquet težave že s kvalifikacijami. Prav to je vodilo v njegov spor z vodstvom moštva po dirki na Madžarskem, Brazilec pa je nato sprožil zgoraj omenjeno afero z dirke s Singapurju, tako da so se morali Francozi lotiti še kadrovskih rošad, Piqueta pa je za volanom zamenjal mladi Francoz Grosjean. Izkupuček moštva to leto so bile samo ene stopničke, Alonso pa jih je privozil, ironično, prav v Singapurju. Sledilo je slovo od Alonsa, ki se je preselil k Ferrariju, Renault pa je v zasebne roke prodal kar 75% moštva in tako prenehal delovati kot tovarniško moštvo. 

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija