Na naši spletni strani Avtomanija.com uporabljamo piškotke, s katerimi izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo in vam zagotavljamo ustrezne vsebine in oglaševanje. Z nadaljno uporabo naše spletne strani se s tem strinjate.

Nadaljuj...
7
Michael
Schumacher
Datum rojstva: 3.1.1969
Kraj: Hürt-Hermülheim, Nemčija
Stan: Poročen s Corinno, hči Gina, sin Mick.
Višina: 174 Teža: 73

Debi: 25.8.1991, VN Belgije
Nastopi: 248
Točke: 1369
Zmage: 91
Naslovi: 7 (1994,1995,2000,2001,2002, 2003,2004)

Prva zmaga: VN Belgije 1992
Prvi pole position: VN Monaka 1994

Zadnja zmaga: VN Kitajske 2006
Stopničke: 154
Pole positioni: 68
Zadnji pole: VN Francije 2006
Najhitrejši krog: 76
Najboljša uvrstitev: 1

URL: www.michael-schumacher.de

Michael Schumacher je rekorder formule ena. V novejši zgodovini tega športa je Michael Schumacher kar gospod F1. Je dirkač, ki ga je potrebno premagati in je dirkač, ki ga je težko premagati. Po začetkih v kartingu, kjer na evropski in nemški ravni praktično ni imel konkurence, se je pomeril še v formuli Koenig. Tam je bil predober, da bi mu konkurenti lahko sledili, zato se je po osvojenem naslovu po nove izzive odpravil v pomembnejšo formulo Ford. Tam je v svojem prvem letu na evropski sceni zaostal le za Miko Salom, v Nemčiji pa je zasedel mesto tik pod stopničkami. Na vrsti je bila nemška formula 3 in obračun s Heinzem Haraldom Frentznom, ki ga ni dobil nihče. Sezono sta oba končala na tretjem mestu, že naslednje leto, zgodovina je obračala list s številko 1990, pa je bila nemška F3 popolnoma Michaelova.

Takrat je bil že pod Mercedesovim okriljem, za katerega se je s prototipi podil do leta 1991. Takrat je njegova kariera obrnila nov list. Končno je bila na sporedu formula ena. Kriv je bil Bertrand Gachot, ki je v Veliki Britaniji s solzivcem napadel taksista, ki ga je nato odpeljal le še v zapor. Jordan je bil brez dirkača, Mercedes je plačal nekaj denarja in Schumi je bil že na štartni vrsti dirke za veliko nagrado Belgije v Spa-Francorchampsu. Na kvalifikacijah je bil s slabim dirkalnikom kar sedmi, na dirki pa je zaradi okvare sklopke zmogel le nekaj metrov. Za Jordana ni več dirkal. Pa ne zaradi tega, ker bi bil preslab, bil je predober, da bi ostal v sivini irskega moštva.

Pobral ga je Benetton, katerega šef Flavio Briatore je delal načrt za prodor na vrh. Potreboval je le še pravega dirkača, ki je prišel z nemškim potnim listom. Leta 1992 je Michael za Benetton odpeljal prvo polno sezono. Osemkrat je stal na stopničkah in v Spaju pridirkal do prve zmage. Premagal je vse velike, Senno in Mansella, ter za nekaj trenutkov tudi sam postal velik. Sezono je končal kar na tretjem mestu. Benetton ga seveda ni izpustil iz rok in Michael je tudi v sezoni 1993 branil barve tekstilcev iz Trevisa. Portugalska je prinesla novo zmago, Benetton pa za prihodnjo sezono boljši dirkalnik in zadnje leto Briatorejeve petletke, katere cilj je bil naslov prvaka.

Ta je prišel z Michaelom Schumacherjem, ki v letu 1994 ni imel konkurence. Naslov je sicer osvojil šele na zadnji dirki, a na dveh zaradi kazni ni smel nastopiti, Mednarodna avtomobilistična zveza pa mu je odvzela še dve zmagi. Njegov prvi naslov bo ostal zapisan v zgodovini tudi zaradi načina, kako je bil osvojen. Michael je v Adelaidi trčil s konkurentom Damonom Hillom. Nemčevi nasprotniki trdijo, da namerno. Hill naslednje leto ni imel možnosti. Benetton je osvojil oba naslova, Schumacher že drugega. Leto 1995 je bilo za Michaela naravnost sanjsko, po velikem uspehu se je pojavilo le vprašanje, kaj velikim sploh še ostane. Ferrari je bil kot naročen. Poklapan, v slabi formi in s številnimi okvarami. Schumacher se je odločil, da se ponovno zapiše v zgodovino.

Tokrat kot dirkač, ki bo rdeče popeljal na vrh. Ferrari leta 1996 ni bil zrel za spopad za naslov, zato pa je Scuderia pod Michaelovim vodstvom že kazala znake napredka. Najprej tri zmage, od katerih je najbolj spektakularna tista z Barcelone, kjer je na mokri stezi tekmece dobesedno osmešil. Naslednjo sezono je bil na sporedu že boj za naslov. Ta se je vlekel vse do zadnje dirke, ki je potekala v španskem Jerezu. Tam je Schumacher pokazal tudi svojo slabo stran in kritike spomnil na zaključek leta 1994. Tudi tokrat se je Nemec poslužil tehnike zaletavanja, a namesto O.K. dobil K.O. Jacques Villeneuve je z Williamsom preživel Nemčev trk in Kanadčan se je lahko veselil prvega naslova v karieri. Po Schumacherju je udarila tudi FIA in mu zaradi nešportne poteze odvzela vse točke. V sezoni 1998 je bil Michael spet v igri za naslov, a pri McLarnu so pripravili paket, kateremu rdeči na koncu sezone niso bili kos.

Odločitev je bila znova preložena na zadnjo dirko, na kateri je Michaelu počila pnevmatika in naslov je po asfaltu odbrzel do McLarnove garaže. Naslednjo sezono je bil Nemec še bolj motiviran. Ekipo je hotel popeljati do naslova, a na poti do tja ga je ustavila nesreča na veliki nagradi Velike Britanije. Tam je Michael v bližnjem srečanju s paketom varnostnih pnevmatik polomil nogo in moral na prisilni dopust. Vrnil se je zmagovito, pomagal moštvenemu kolegu Eddiju Irvinu do malezijske krone in Ferrariju do naslova konstruktorskih prvakov. Leta 2000 so se stvari le obrnile. Michael je zmagal na prvih treh dirkah, nato sredi sezone popustil, a se še pravočasno vrnil. McLarnu je vrnil udarec in v Suzuki osvojil svoj tretji naslov. Prvi za Ferrari po daljnem letu 1979. Jody Scheckter je bil res le še zgodovina.

Michael je končno zadovoljil Ferrarijeve tifose in neusmiljene italijanske medije, z njegovih ramen se je zvalilo veliko breme in naslednje leto je nanizal kar devet zmag. Naslov je osvojil že avgusta na veliki nagradi Madžarske, padel je Prostov rekord 51. zmag, vse bolj je bilo ogroženih tudi Fangiovih pet naslovov. Če smo že pri rekordih, mu je danes ostalo le še Sennovih 65. pole positionov. Leta 2002 je nadaljeval delo izpred leta in osvojil naslov že sredi sezone, na veliki nagradi Francije. Tako je dohitel Fangia, že leto pozneje pa je legendarnega Argentinca tudi prehitel, čeprav mnogo težje, kot je bilo za pričakovati. Leto 2003 je minilo v znamenju Bridgestonovih težav, pri razvoju je zaspal tudi Ferrari, tako da je Schumacher trepetal vse do zadnje dirke. Kljub temu je v žep spravil še šesti naslov, mlada garda, na čelu z Raikkonenom, Montoyo in Alonsom pa je bila vse bližje. Prav zato so mu naslednje leto mnogi napovedovali padec, pa od tega znova ni bilo nič.

Prav nasprotno, bili smo priča popolni prevladi Michaela Schumacherja, konkurenca je bila znova povsem nemočna. Trinajst zmag, osem pole positionov, deset najhitrejših krogov - vse to je Nemec dosegel v eni sami sezoni, sedmi naslov pa je osvojil že štiri dirke pred koncem. Spet so padali rekordi, vsa svetovna javnost pa se je držala za glavo - Schumacher je formulo ena naredil dolgočasno. Vendar ne za dolgo, potem je prišlo leto 2005. Nova pravila so povsem spodrezala krila Ferrariju, Bridgestone ni izdelal konkurenčne pnevmatike in tudi Schumacher ni mogel izvleči več kot tretjega mesta. Še tega je osvojil bolj po sreči, po zaslugi zmage v Indianapolisu, kjer moštva z Michelinovimi pnevmatikami niso nastopila.

2006

Z vrnitvijo menjavanja pnevmatik se je vrnil tudi Ferrari in z njim Schumacher. V prvi polovici sezone je bil Renault z Alonsom za volanom hitrejši, a je Michael v večini primerov dirke zaključeval tik za Špancem. V Monaku je Adelaidi 94' in Jerezu 97' dodal še tretjo črno piko svoje kariere, ko je po napaki v zadnjem zavoju kvalifikacij dirkalnik pustil na stezi in zaprl pot konkurentom, za kar ga je FIA nagradila z brisanjem vseh časov. Od VN ZDA naprej, ko je tudi Bridgestone začel nadigravati Michelin, je Schumacher svoj zaostanek za Alonsom zmanjševal in se po mojstrski zmagi v kitajskem dežju prebil v vodstvo prvenstva. Ko je na predzadnji dirki sezone v Suzuki vodil, s čimer bi prednost povečal na tri točke, je po petih letih prvič odpovedal Ferrarijev motor. Od formule 1 se je Schumi poslovil s še eno zgodovinsko predstavo, ko se je v Braziliji iz zadnjega mesta s številnimi prehitevalnimi manevri prebil do četrtega.

2010

Po treh letih odsotnosti in polnjenja baterij, kot temu sam pravi, se Schumacher vrača v svetovno prvenstvo. Pri 41-ih se je še vedno pripravljen postavljati pod velik pritisk, samo da bi lahko še vozil najhitrejše dirkalnike na svetu. Sprva se je želel vrniti poleti 2009 s Ferrarijem, kjer bi zamenjal poškodovanega Felipeja Masso in povsem brez bremena na ramenih preizkusil, če je še pripravljen za podvige. Na pot je stopila poškodba vratu, ki jo je staknil pri padcu z motorjem, kar pa je povratek le nekoliko prestavilo. Tik pred koncem leta je po 14 letih pogodbeno zapustil Ferrari in se pridružil Rossu Brawnu pri Mercedes GP-ju, moštvu aktualnih svetovnih prvakov.

Kariera

1984 nemško mladinsko prvenstvo v kartingu, prvak
1985 nemško mladinsko prvenstvo v kartingu, prvak - svetovno prvenstvo v kartingu
1986 nemško prvenstvo v kartingu, tretje mesto - evropsko prvenstvo v kartingu, tretje mesto
1987 nemško prvenstvo v kartingu, prvak - evropsko prvenstvo v kartingu, prvak
1988 nemška formula Koenig, prvak - evropsko prvenstvo formule Ford 1600, vice prvak - nemško prvenstvo formule Ford 1600, šesto mesto
1989 nemška formula 3, tretje mesto
1990 svetovno prvenstvo prototipov s Sauber-Mercedesom, 21 točk, peto mesto - nemška formula 3, prvak
1991 svetovno prvenstvo prototipov s Sauber-Mercedesom, 43 točk, deveto mesto - F1 z Jordan-Fordom in Benetton Fordom, štiri točke, 12. mesto
1992 F1 z Benetton-Fordom, 53 točk, tretje mesto
1993 F1 z Benetton-Fordom, 52 točk, četrto mesto
1994 F1 z Benetton-Fordom, 92 točk, svetovni prvak
1995 F1 z Benetton-Renaultom, 102 točki, svetovni prvak
1996 F1 s Ferrarijem, 59 točk, tretje mesto
1997 F1 s Ferrarijem, 78 točk, vice prvak (kasneje mu je FIA zaradi nešportne poteze na VN Evrope odvzela vse točke)
1998 F1 s Ferrarijem, 86 točk, vice prvak
1999 F1 s Ferrarijem, 44. točk, peto mesto
2000 F1 s Ferrarijem, 108 točk, svetovni prvak
2001 F1 s Ferrarijem, 123 točk, svetovni prvak
2002 F1 s Ferrarijem, 144 točk, svetovni prvak
2003 F1 s Ferrarijem, 93 točk, svetovni prvak
2004 F1 s Ferrarijem, 148 točk, svetovni prvak
2005 F1 s Ferrarijem, 62 točk, tretje mesto
2006 F1 s Ferrarijem, 121 točk, drugo mesto
2007 - 2009 Upokojen, dirka z motorji za hobi
2010 F1 z Mercedesom

O Avtomaniji

Kontakt z nami

Podportali

© Copyright 2017 Avtomanija